Streha naj bi dajala učinkovito zavetje objektu in ga ščitila pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Velja za zaključni del prav vsake stavbe in jo zato neredko imenujemo tudi kot peta fasada. Če je streha toplotno izolirana, investicije v to nikakor ne obžalujemo.
Zanimivo pa je vprašanje, katera streha je bolj učinkovita – ravna ali poševna? Kaj menite? Vsekakor energijska učinkovitost ni tako preprost pojem, kot se zdi na prvi pogled. Nanjo namreč vpliva kar nekaj dejavnikov. Če je govora o enakih debelinah toplotne izolacije in enaki vrednosti toplotne prevodnosti, potem je posamezni sklop lahko povsem enako izolativen.

Obrnjena ravna streha je precej bolj trajna
Dejstvo je, da je obrnjena ravna streha veliko bolj trajna. Zakaj? Ker nam omogoča zaščito hidroizolacije tako pred mehanskimi poškodbami kot tudi pred UV sevanjem. Prav tako nudi učinkovito zaščito pred temperaturnimi nihanji.
Ravna streha ima manj izpostavljenih površin, ki jih lahko zunanji zrak ohlaja v zimskem času oziroma v poletnem času pregreva. Stavba v obliki kvadra z ravno streho ima torej potencial, da je energetsko bolj učinkovita, ker ima kompaktno zasnovo. Pri večjih industrijskih objektih zato načrtovati kaj drugega niti nima smisla.
Iz česa je sestavljen zaščitni ovoj na strehi
Sama streha oziroma njen zaščitni ovoj je praviloma sestavljen iz treh osnovnih delov. To so hidroizolacija, toplotna izolacija ter parna ovira. Poševna streha pa ima poleg osnovne hidroizolacije še sekundarno kritino. Ta mora biti paropropustna, imeti mora vodoodporen sloj ter vlaknasto toplotno izolacijo.
Toplotno izolirana stavba potrebuje manj energije
Dejstvo je, da se pri toplotno izolirani stavbi porabi precej manj energije za vzdrževanje najprimernejše zračne temperature v prostoru. Ne nazadnje na počutje vplivata še sama temperatura površin pa tudi temperaturna asimetrija.
Ravna streha je bolj kompleksna ter zahteva premislek ter znanje strokovnjaka. Kaj hitro se lahko zgodi kakšna napaka, ki zahteva drago sanacijo.…
Kot zeleno javno naročanje je bilo poimenovano elektronsko javno naročanje, saj primarno stremi k oddaji ponudb od začetka do konca v brezpapirni obliki. Če preračunamo, koliko papirja dnevno porabimo pri kakršnih koli poslovanjih in nato izračunamo, koliko dreves se za to na leto porabi, potem lahko hitro ugotovimo, da so elektronske oblike, ki rešujejo uporabo izdelkov, zaradi katerih prekomerno uničujemo naravo, nujne. Narava je ena in edina, ko jo bomo enkrat uničili, jo bomo težko vrnili.






