Kako je moja hčerka doživela poletni konjeniški tabor in kako je z njim pridobila nov hobi in neprecenljive izkušnje

Moja hčerka je eden tistih sramežljivih in introvertiranih otrok, ki se na igrišču raje kot skrivalnice z drugimi otroci, sami zaigrajo s kupom vejic in listja. čeprav njen tempo in edinstveno osebnost v veliki meri spoštujem, pa celoten svet nima vedno posluha za njene specifične potrebe in tako pri iskanju poletnih taborov večkrat naletimo na izziv ustrezne izbire. Letošnje poletje smo se odločili za konjeniški tabor v naši bližini, na ranču islandskih konj. Čeprav se pred odpravo na izbran konjeniški tabor moja hčerka še nikoli ni srečala z jahanjem in je konje videla ter božala le na kakšen sejmu ali na sprehodu mimo staje, pa je bila tako ona kot tudi midva, kot njena starša nad ponujenim taborom, vsebinami in osebjem navdušena.

Od začetnikov do naprednih profesionalcev

Prva čudovita stvar, ki jo je konjeniški tabor ponujal oziroma za katero so poskrbeli je bila ta, da so ustvarili skupine otrok, ki so se med seboj ločile glede na predhodne jahalne izkušnje in zahtevnost jahalnih treningov. Tako se je lahko naša sedemletnica v miru spoznala s konjički in samim športom, obdana z vrstniki, na istem nivoju znanja, kar je močno pripomoglo k njeni sproščenosti in želji po vključenosti ter nabiranju samozavesti in občutku sposobnosti ter zaupanja vase. 

Strokovno in srčno osebje

Drug skoraj najpomembnejši vidik, ki je konjeniški tabor povzdignil na tako visok nivo je bilo zagotovo skrbno izbrano osebje, saj so bili čisto vsi inštruktorji potrpežljivi, srčni, topli, umirjeni in visoko strokovno usposobljeni, kar je bilo razvidno iz podajanja znanja otrokom, prilagajanju poteka lekcij vsakemu otroku posebej in predvsem v navdušenju, nasmehih in napredku vsakega otroka, ki se je na konjeniški tabor odpravil. 

Čudovita narava in grajenje skupnosti

Velik poudarek je konjeniški tabor namenil ne le urjenju in spoznanju konjeništva kot športa, temveč tudi sami vključenosti otrok v skrb za konje in celoten ranč ter naravo, ki ga obdaja. Otroci so bili spodbujeni, da sodelujejo pri pripravi obrokov, skrbi drug z drugega in medsebojnem učenju ter skozi družabne večere ustvarjali neprecenljivo skupnost prijateljstva.